Kaj je bitcoin

Ker je vse več govora o kriptovalutah ste se verjetno že vprašali, kaj je bitcoin? Kakšna je njegova dejanska uporabna vrednost, kakšne so prednosti oz. slabosti bitcoina in v čem se razlikuje od ostalih valut. Bitcoin je prva in največja kriptovaluta na svetu ter oblika digitalne valute, ki je ustvarjena in hranjena v elektronski obliki.
Nihče ga ne nadzoruje, bitcoini niso natisnjeni, kot so dolarji ali evri – ampak jih proizvajajo ljudje in vedno več podjetij, ki vodijo računalnike po vsem svetu z uporabo programske opreme, ki rešuje matematične probleme.
To je prvi primer vse večje vrste denarja, znanega kot kriptovaluta.

Kakšna je dejanska uporabnost bitcoinov?

Zakaj ima katerakoli valuta vrednost? Ekonomija uči družbo, da so vrednosti subjektivne; predmeti imajo ekonomsko vrednost, ker jih ljudje zaradi enega ali drugega razloga želijo. Valute ali izmenjalni mediji služijo več različnim in ključnim funkcijam v gospodarstvu. Kot eno, olajšajo trgovanje; denarne valute lahko zamenjamo za skoraj vsako blago ali storitev.
Valuta zagotavlja tudi univerzalno merjenje za računovodske namene. Na primer, brez valute je težko primerjati podjetja, ki prodajajo drugačno blago. Valuta se uporablja kot hranilec vrednosti, kar olajša varčevanje, vlaganje in bančništvo.
Nekatere valute, kot je zlato, imajo vrednost, ker so uporabne kot blago. Vladne fiat valute, kot je ameriški dolar, imajo vrednost, ker jim vlade podeljujejo status zakonitega plačila in sprejemajo davke le z njimi.
Bitcoini nimajo vrednosti kot fizične surovine (zlato, srebro) in niso splošno sprejeti kot zakonito plačilno sredstvo (fiat valute). Zdi se, da ima Bitcoin vrednost zaradi naslednjih razlogov:

kaj je bitcoin

V čem se razlikuje od običajnih valut?

Bitcoin se lahko uporablja za elektronsko nakupovanje stvari. V tem smislu je kot konvencionalni dolar, evro ali jen, s katerim se trguje tudi digitalno.
Vendar je najpomembnejša značilnost bitcoina in lastnost, v čimer se razlikuje od običajnega denarja, to, da je decentralizirana. Nobena institucija ne nadzoruje omrežja bitcoinov. Tako za nekatere ljudi pomeni olajšanje, saj pomeni, da nobena izmed velikih bank ne more nadzorovati njihovega denarja.

Kdo ga je ustvaril?

Razvijalec programske opreme Satoshi Nakamoto je predlagal uporabo bitcoina, ki je bil elektronski plačilni sistem, ki temelji na matematičnem dokazu. Zamisel je bila izdelati valuto, ki je povsem neodvisna od centralne avtoritete in je prenosljiva v elektronski obliki, bolj ali manj takoj, z zelo nizkimi stroški transakcij.

Kdo ga natisne?

Nihče. Ta valuta ni fizično natisnjena v senci centralne banke, ki se ne uravnava po potrebah prebivalstva in si oblikuje lastna pravila. Te banke lahko preprosto ustvarijo več denarja za kritje nacionalnega dolga, s čimer rayvrednotijo svojo valuto.
Namesto tega je Bitcoin ustvarjen digitalno, prek skupnosti ljudi, kateri se lahko kdorkoli pridruži. Bitcoini se “rudarijo” z uporabo računalniške moči v porazdeljenem omrežju.
Ta mreža procesira tudi transakcije z virtualno valuto, s čimer se Bitcoin dejansko postavi v svoje plačilno omrežje.

Torej se ne da proizvesti neskončno Bitcoinov?

Tako je. Bitcoin protokol – pravila, ki poskrbijo za delovanje bitcoina – govori, da lahko rudarji ustvarijo le 21 milijonov bitcoinov. Vendar pa se ti kovanci lahko razdelijo na manjše dele (najmanjša deljena količina je sto milijonink bitcoina in se po ustanovitelju bitcoina imenuje “Satoshi”).

Na čem temelji Bitcoin?

Konvencionalne valute so temeljile na zlatu ali srebru. V teoriji se je vedelo, da če ste banki predali dolar, lahko dobite nazaj nekaj zlata (čeprav to v praksi dejansko ni delovalo). Ampak bitcoin ne temelji na zlatu; temelji na matematiki.
Po celem svetu ljudje uporabljajo programsko opremo oz. programe, ki sledijo matematični formuli za izdelavo bitcoinov. Matematična formula je prosto dostopna, tako da jo lahko kdorkoli preveri.
Programska oprema je tudi odprtokodna, kar pomeni, da lahko vsakdo pogleda na to, da se prepriča, ali počne to kar mora.

Kakšne so njegove karakteristike?

Bitcoin ima več pomembnih lastnosti v katerih se razlikuje od običajnih valut.

1. Je decentraliziran

Omrežje bitcoinov ne nadzira noben osrednji državni organ. Vsak stroj, ki rudari bitcoine in obdeluje transakcije, je del omrežja, v katerem deluje skupaj z ostalimi. To pomeni, v teoriji, da se nobena oblast ne more spopasti z monetarno politiko in povzročiti zlom – ali se preprosto odločiti, da bi ljudem odvzela bitcoine, kot je to npr. storila Evropska centralna banka, na Cipru v začetku leta 2013. In tudi, če so nekateri deli omrežja iz nekega razloga brez povezave, denar teče naprej.

2. Omejena zaloga

Fiat valute (dolarji, evri, jeni itd.) imajo neomejeno zalogo oz. ponudbo – centralne banke lahko izdajajo toliko, kot si želijo in lahko poskušajo manipulirati z vrednostjo valute v primerjavi z drugimi. Imetniki valute (in še posebej državljani z malo alternativ) so tisti, ki nosijo stroške.
Pri bitcoinih, pa je po drugi strani zaloga oz. ponudba skrbno kotrolirana z osnovnim algoritmom. Majhno število novih bitcoinov se pretaka v sistem vsako uro. To se bo v zmanjšanjem obsegu nadaljevalo, vse dokler ne doseže največ 21 milijonov. To naredi bitcoin še bolj privlačen – v teoriji, če se povpraševanje povečuje in oskrba ostane enaka, pomeni, da se bo vrednost povečala.

3. Psevdonimnost (oz. anonimnost)

Pri tradicionalnih elektronskih plačilih se pošiljatelji običajno identificirajo (za namene preverjanja in da se ravnajo v skladu z zakonom o pranju denarja in drugimi predpisi). Po drugi strani pa uporabniki bitcoinov teoretično delujejo v pol-anonimnosti. Ker ni centralnega “validatorja”, uporabnikom ni treba identificirati pri pošiljanju bitcoina drugemu uporabniku. Ko je zahtevek za transakcijo predložen, protokol preveri vse prejšnje transakcije, da potrdi, da ima pošiljatelj v lasti bitcoine, kot tudi pooblastilo za njihovo pošiljanje. Sistemu ni treba poznati njegove identitete.
V praksi je vsak uporabnik identificiran po naslovu svoje denarnice. Transakcijam je možno, z določenimi napori, slediti na ta način. So pa tudi policijski organi razvili svoje metode za identifikacijo uporabnikov, če je to potrebno.
Poleg tega je večina borz dolžnih po zakonu, da preveri identitete svojih strank, preden jim je dovoljeno kupovati ali prodajati bitcoine in ostale kriptovalute, s čimer se dodatno olajša način sledenja. Ker je omrežje pregledno, je napredek posamezne transakcije viden vsem.
Zaradi tega bitcoin ni idealna valuta za kriminalce, teroriste ali pranje denarja.

4. Nespremenljivost

Transakcije bitcoinov niso reverzibilne oz. jih ni mogoče stornirati, v nasprotju z elektronskimi poslovnimi transakcijami.
To pa zato, ker ni centralnega “sodnika”, ki lahko reče “ok, vrni denar.” Če se transakcija zapiše v omrežje in če je minilo več kot eno uro, je ni več mogoče spremeniti.
Medtem ko to lahko vznemirja nekatere, to pomeni, da v omrežju bitcoinov ni mogoče spreminjati nobene transakcije.

5. Razdeljivost

Najmanjša enota bitcoina se imenuje “satoshi”. To je sto milijonink bitcoina (0,00000001) – po današnjih cenah, približno 0,01 centa. To bi lahko omogočilo mikrotransakcije, ki jih tradicionalni elektronski denar ne more.

Sorodni članki: prednosti bitcoina (in slabosti), kako kupiti bitcoin, kaj je bitcoin denarnica in kako staviti z bitcoini.